izjave strank

Pri meni je odločitev za poskusiti prišla res v HIPu. Sploh pa me je prepričal hiter odziv Tine na mojo e-pošto. Če mi to ne bi zadostovalo, bi me gotovo prepričalo prvo srečanje z Goranom. Glede na to da sem pri hrani zelo izbirčna, sem verjela, da bo to problem, ampak se je izkazalo, da je pravzaprav zelo enostavno in niti ne tako slabega okusa. Nekajkrat sem tudi že zabluzila, ampak večinoma se držim vsega napisanega. Potrebo za sladkim nadomestim z Aminopro.

Treningi so naporni, ampak zelo koristni, kar se je pri meni izkazalo že večkrat. In pri hoji po hribih, plezanju in pri sami kondiciji (lahko se pohvalim, da sem na enem športnem srečanju edina igrala mali nogomet oba polčasa brez menjav :).

Kot sem že napisala na forumu, sem od 16.08. do konca septembra shujšala 8 kg in se počutim odlično. No, precej hvale :) ampak mislim, da si jo zaslužita, pa tudi vsi meni znani udeleženci programa, ker se res trudimo :))

Vedno sem si govoril, da dokler ne bom razčistil v »svoji glavi« glede hujšanja ter vedno istega oz. drugega izgovora,ne bo nič. Po nekaj obiskih na strani mojTrener.com, sem se odločil, da pokličem Marcka G. Lorencina, ter ga povprašam glede programa HIP, kateri se mi je zdel zanimiv.

Zanimiv se mi je zdel predvsem zaradi vadbe z večjim številom udeležencev hkrati, kateri imajo podobne probleme ter iste cilje. Po prvem srečanju z Goranom sem bil 100 % odločen, da naredim tisto tako imenovano spremembo v glavi, ter se udeležim programa HIP.

Program HIP se je že izvajal, tako da sem se pridružil ostalim udeležencem. Mislim, da je bilo to za mene še celo bolj vzpodbudno, ker so nekateri že začeli kazati očitne znake dobrega ter kvalitetnega hujšanja, tako da sem dobil informacijo »iz prve roke«. To me je samo še bolj pritegnilo k temu programu, saj vsi vemo da je začetek najtežji.

Po nekaj tednih rednega dela na programu HIP, so se začele kazati določene spremembe tudi na meni (in to mislim predvsem dobre), s tem da sem dobil še dodatno motivacijo.

Nekateri mislijo, da bodo v roku enega meseca s tem programom izničili vse pretekle »grehe«, vendar osebno mislim, da je ta program namenjen osebam, ki ciljajo na »daljši rok« izvajanja podobnih aktivnosti ter želijo spremeniti počutje ter način življenja.

Mislim da se s parimi stavkami ne da opisati, ampak bom poskusla :-) ! Če začnem pri trenerju Boštjanu, same pohvale, prijazen mlad fantič ki te zna motivirat in po domače povedano "gnat" do take mere da se čisto prešvicaš. Ve koliko zmoreš in te ne furstrira do onemoglosti ampak samo izmuči te :-), do take mere da potem lahko padem še sam v posteljo. Ušeč mi je da delama vaje za vse dele telesa, da se veliko pogovarjava tako o sami vadbi, prehrani in nasploh, pa še za smeh imava čas :-). Oprema v fitnesu je na nivoju. Vglavnem za enkrat še same pohvale, na kratko FENOMENALNO!!!!!! :-))))

Ko sem se prijavila v program, sem imela čisto drugačno predstavo. Hodila sem že na veliko programov, tudi zdravstvenih pa mi zaenkrat nobeden ni ustrezal. Tu pa smo kar takoj začeli z polno paro.Všeč so mi vaje,ker so vsakič malo drugačne le da nekaterih ne zmorem 100% - še!. Zadovoljna sem pa tudi z trenerjem, ki me spodbuja in pomaga pri vajah,saj sem tak karakter,da hitro odneham.

Vsi moji dosedanji poskusi, da bi se sam discipliniral, so šli po zlu. Tudi sedaj sem se težko prisilil, da sem se vključil v ritem HIP-a. Mesec dni je za menoj in lahko rečem, da sem se pravilno odločil. Še posebej je dobrodošel jutranji termin HIP-a. Enostavno vstaneš in trening je prva stvar na mojem urniku. Če bi bil popoldne, bi ga izpuščal. Težko se je navaditi na pogostejši ritem prehranjevanja. Prej 1-2x, zdaj 5x! A nikoli nisem lačen kot volk. Prej imam težavo vse pojesti, in to ob pravilnih časovnih zamikih.

Bolj sem gibljiv, tehtnica pa kaže okoli 6 kg manj. Manj kot bi si želel, a več kot sem si zastavil. Kljub kar nekaj grehom vmes zaradi praznovanja svojega rojstnega dneva. V stalno pomoč in oporo pridejo prav nasveti Tine in Gorana. Za vadbo in prehrano. Ni pa za zanemariti izkušenj ostalih HIP-ovcev. Spletna stran www.mojtrener.com, e-pošta in po novem "samo naš, HIP-ov" privatni forum pa so na voljo praktično ves čas. Zadovoljen sem. Jaz grem naprej.

Ob vključitvi v HIP program, si nisem še povsem postavila ciljev. No, moj ključni cilj je bil (in seveda še vedno je), da se boljše počutim, da vključim redno vadbo v svoje vsakdanje življenje in s tem tudi posledično izgubljam odvečne kilograme. Nekako mi je bilo povsem jasno, že ob predhodnem branju o Goranu, da strokovnega znanja ne bi smelo primanjkovati.

Ne mislim nič poveličevati, a zame se odpira nek nov svet, ki ga seveda počasi absorbiram in se iz dneva v dan zavedam, da zadeva ne bo šla tako gladko in ne tako hitro in da je sprememba življenjskega sloga dolgotrajen proces in nikakor t.i. instant sprememba, predvsem pa, da gre za spremembo FOR LIFE (za celo življenje).

Torej, ko smo pri prvotnih občutkih in kaj se učim in poskušam dojeti, je neka povsem nova sfera, ki mi jo ponuja Goran….. ne obljublja mi ničesar, ne lepša stvari, ne dramatizira, ne pametuje, ne poveličuje, torej ne pretirava v nobeno skrajnost, ostaja skromen? predvsem mi realno prikazuje stanje, pa ne neposredno, tako nekako posredno, kot, da bi želel, da pridem do zaključkov sama. Tu še ne vem ali to dela načrtno, ali pač to počne in se tega tudi sam ne zaveda……………….pravzaprav je to nepomembno.

Smo na začetku, vsak od nas, se mi zdi. Zaenkrat mi je všeč, a ne na tisti….. 'uuuuauuuuu full sem navdušena, dejmo si ploskat in igrat neko alla sekto' ? to večinoma pripelje do hitrega zadovoljstva, neke obsedenosti, nove droge……………..

Kar mi je v HIP-u všeč, je realnost. Bodimo realni!!!!!! Vse je mogoče, a bodimo realni. In tu, se mi zdi, da ima realen pogled o lastnem stanju telesa in duha ter zavedanje veliko vlogo. Kar je fajn.

SUPER, SUPER, SUPER! Prav veselim se vsakega torka in četrtka, pa čeprav je včasih težko vstati še pred peto uro zjutraj. In če sem še pred vrati fitnesa toliko utrujena, da bi se najraje kar v grob ulegla, me mine tisti hip, ko vidim, da v temačnem jutru nisem edina, ki pleza po tistih strašljivih napravah... Vse čestitke vama z Goranom za trud in (po)trpljenje - menim, da sta prav posrečena kombinacija "rabljev" za tovrstne zadeve.

Eden malo bolj mil in dovzeten za pogovore o bajaderah, drugi pa malo bolj divji in zelooooo navdušen nad sladkanjem s piškotki (pa ne s čokoladnimi, ampak tistimi, s katerimi okrasiš kako lepo palico) - ko vidim, s kakšnim veseljem mi privošči kaka dva petkilska piškotka, ju res ne morem odkloniti, kajne? Pa ju lepo pospravim, četudi sem že kdaj pa kdaj sita. In potem bi se najraje spet kar v grob ulegla in čakala, da me od hudega pobere, pa se spomnim, koliko piškotkov (tudi čokoladnih!!!) me še čaka in kako z veseljem jih pričakujem.

Skratka, zdi se mi, da mi je tak program pisan na kožo, ker nimam občutka, da bi mi nekdo ves čas dihal za ovratnik, obenem pa vseskozi čutim podporo in ravno pravšnjo mero nadzora nad svojim delom, ki me žene, da iz sebe iztisnem še nekaj atomov moči, za katere pred tem sploh nisem verjela, da bi lahko obstajali...

Počutim se odlično, s programom sem zadovoljna, vsi trenerji so kul, bi temu rekla moja hči. Skoraj sem že dosegla pričakovano, zato se mi tudi ne ljubi merit in pošiljat podatke. Po hlačah in krilih vidim, da počasi prihajam na željeno nazaj. Program za prehrano je tudi v redu, predvsem zato, ker lahko vse pripravim in nesem v službo, kjer sem kot večina, razen torka in četrtka, od ranega jutra do večera.

V decembru sem kot že nekaj let prej delal "osebni obračun" preteklega leta. Kljub večini doseženih ciljev, ki sem si jih zadal za 33. leto svojega življenja, je imel uspeh minulega leta grenak priokus. Eden glavnih ciljev, da se znebim odvečnih kilogramov, je ostal neuresničen. Teža tega neuspeha je premagala težo vseh ostali uspehov.

Naj sem se še tako trudil, se je vsak poskus končal po tednu ali dveh. Najprej je sicer nekaj kilogramov »izpuhtelo«, potem se je ustavilo in kot bumerang kmalu vse prišlo nazaj. In takrat sem si rekel: "Dovolj je! Naredi vendar nekaj!" Vedel sem, da sam ne bom zmogel, zato sem začel iskati možnosti, ki bi jih lahko uporabil, da bi uspel.

Sam sem večkrat poskušal izgubiti kakšen kilogram telesne teže, pa dlje kot do nekajdnevnega poskusa nisem prišel. Vedno znova se je kaj našlo, da so se moji poskusi prekinili. Tako je bilo vse do pred nekaj časa, ko sem po naključju odkril HIP. Takoj sem si rekel: "To je prava stvar zame", in poklical Tino. Že čez nekaj dni sem začel s treningi, ki sedaj trajajo že nekaj tednov. Kažejo se že prvi uspehi, ki samo povečujejo voljo do udeležbe na programu. Kilogrami kopnijo in motivacija se veča. Posebno veselje je že po enem mesecu treninga kupiti in obleči nove hlače, saj stare hlače postajajo prevelike. Cilj, za katerega se trudim sedaj, je obleči hlače s konfekcijsko številko 58. Verjamem, da mi bo to tudi uspelo.

Velik plus programa HIP je možnost izbire med jutranjo ali popoldansko skupino, saj res lahko izbereš del dneva, ki ti najbolj ustreza za trening. Osebno so mi bolj všeč jutranje telesne aktivnosti, zato se treningov udeležujem v jutranjem terminu. Po treningu, ki minejo v HIPu, pa veselo na delo …

 

Za vse, ki še omahujejo in so mi podobni (torej ne le s 3, 5 ali 10 kilogrami preveč, ampak taki, ki se morajo dati na pol, pa bodo še vedno dobro rejeni) lahko povem, da je HIP program edina prava stvar. Govorim iz izkušenj. Šla sem namreč skozi celo kalvarijo shujševalnih kur, dvakrat tudi v skupini pod zdravniškim nadzorom. Naučila sem se sicer koliko kalorij ima posamezno živilo, pridno sem tehtala hrano in pila vodo, obiskovala skupna srečanja in predavanja – ampak (in tu se je pokazala velika napaka teh programov) s športom ukvarjati bi se naj začeli pa kar sami. Ja ljudje božji pri 100+ xx kilah, ko sem skoraj bolj široka kot visoka, še športno opremo težko dobim. Kje pa naj začnem sama, da me ne bodo čudno gledali. Kako dolgo pa mislite vzdrži samozavest predebelega človeka, če se sam odpravi med športno ozaveščene ljudi, ki se redno rekreirajo? Sprehodi so pa res premalo.

Ja, sem shujšala, pa v naslednjem letu dobila tudi vse z obrestmi nazaj. Bilo mi je jasno, da je ključ do vitkejše postave v gibanju, in želela sem si pomoč pri začetkih. Dokler ne bom sama sposobna vključiti se v športne aktivnosti, ki so mi dejansko pri srcu in sem se nekoč z njimi ukvarjala. Prišla sem celo tako daleč, da sem se že informirala o medicinskem posegu za zmanjšanje želodca. Ampak zakaj bi sama iz sebe naredila invalida?

Spletno stran mojTrener sem našla že pred petimi leti, še preden je bil oblikovan portal, še preden je bil ustanovljen klub in še preden je bil oblikovan program HIP – nasveti in pomoč, ki jo je nudil gospod Marck Goran Lorencin, so bili pravi. Moja napaka po tej najdbi je bila, da sem čakala s telefonsko številko v torbici in nisem takoj poklicala. Brala sem Dnevnik tete Lize in si predstavljala kako bi lahko bila to tudi jaz. Samo da odplačam še ta kredit, pa bom končno jaz na vrsti. Človek obrača, usoda pa obrne. Medtem je moja hčerka premagala raka, jaz pa stres, ostal mi še previsok pritisk. In tako sem po petih letih končno v HIP programu, le da me je teh pet let stalo še dodatnih 27 kilogramov plusa, ki se jih moram zdaj znebiti.

Zato dragi sotrpini, ne odlašajte! V HIP programu je vključen program pravilne prehrane, dobite strokovno pomoč pri športni vadbi, skupina vam daje samozavest in krepi zdrav tekmovalni duh med udeleženci. Tukaj je na razpolago strokovna in moralna podpora, da boste lahko dosegli svoj cilj.

Zelo sem zadovoljna z delom in mojim napredkom v programu HIP. Zato hvala vsem, ki skrbite, da program živi, da nam dajete znanje, pomoč in podporo. Da bi je le bili še dolgo deležni …

Program HIP me je pritegnil zaradi predstavljenega celostnega pristopa k hujšanju, ki ga je, v tem izredno dinamičnem svetu, izredno težko izvesti samostojno - brez strokovne pomoči.

V prvem mesecu prisostvovanja v programu sem začela nadgrajevati znanja tako na področju prehranjevanja, pravilne telesne vadbe, kot tudi spreminjanja načina življenja, kazati pa so se že začeli prvi rezultati.

Po dosedanji lastni izkušnji sem mnenja, da je program HIP lahko pravi zaveznik, ki poleg lastne trdne odločitve in podpore okolice, pomaga pri gradnji izboljšanja počutja, izgubi kilogramov ter drugih elementov v življenju.

Sem oseba, ki pri vsaki stvari rabi nekaj časa, da jo sprejme in se nanjo navadi. Tako je tudi pri programu HIP, ki ga obiskujem že skoraj mesec dni.

Moram reči, da sem treninge sprejela zelo hitro in se jih vedno izjemno veselim, in da sem na predavanjih izvedela veliko novega (pa čeprav sem prej vedno mislila, da o hrani vem vse od A do Ž in da se moram samo še držati tega - no, ni bilo čisto tako). Več problemov mi, po pričakovanju, povzroča prehrana, saj sem bila v preteklosti navajena jesti veliko sladkarij, tako da me pri tem še vedno prevečkrat zanese. Vendar verjamem, da se bom tudi pri prehrani začela bolj kontrolirati in da potem uspehi ne bodo zaostali.

Prepričana sem, da je način hujšanja, ki ga imamo v HIP-u, pravi, in da bodo tisti, ki se ga držijo, uspešno shujšali in kar je še pomembneje, to težo tudi obdržali, saj program ne obljublja nekega "čudeža", ki bi se zgodil čez noč.

''HIP HIP HIP strašni trik,'' so rekle Barbapape v risanki, in potem so spremenile svojo obliko v karkoli že se jim je zazdelo. No tale HIP je nekaj sila podobnega.

Kar se mene tiče, nisem nikoli posegala po raznih strašnih dietah ali čudežnih programih, ki so vse prej kot to, kar obljubljajo. Vedela pa sem, da moje prehranjevanje ni bilo ravno zdravo, pa tudi otresti se kakega kilograma (ali par njih) ne bi bila slaba ideja. Samo kaj, ko sem odločno proti raznim agresivnim zadevam, kot so 'magične tabletke' in podobne neumnosti. Nočem pa tudi, da bi mi nekdo v nedogled sestavljal jedilnike in programe vadbe.

Po dveh mesecih in pol lahko rečem, da je bila to ena najboljših odločitev. Ne spadam med tiste, ki jim kilogrami kar vidno kopnijo (teh srečnežev je sicer kar nekaj v skupini), ampak spremembe na telesu so očitne, še več kot to, počutje je odlično. Hrana ni nekaj, čemur bi se morala izogibati, samo prav je treba izbirati in uživati v obrokih (pa biti dosleden), treningi pa so včasih kar naporni, ampak vedno odhajam polna energije.

HIP deluje in vedno bolje je, ker postaja to vedno bolj moj način življenja, kar je edina možnost, če želi človek zares nekaj narediti zase. Torej; Prideš, vidiš in z nekaj volje tudi zmagaš.

Takoj ko sem prebrala na internetu o tem programu sem vedela, da je to to kar iščem. Nič več izgovorov, da ne zmorem ali pa da nimam časa. Družba je krasna, motivacija na višku, kilogramčki pa kar pridno zginjajo iz tedna v teden. Sodelavkam v službi ni jasno kaj se dogaja z mano, jaz pa se jim veselo nasmiham...

Kaj reči vsem nevernim Tomažem, ki v take stvari ne verjamejo? Poizkusite, in ne bo vam žal... meni vsekakor ni.

Kar nekaj časa sem iskala (v raznih revijah in na spletu) kakšen program, v katerem bi manjšo skupino ljudi strokovnjak vodil skozi hujšanje. Program, v katerem je, poleg načrta prehrane in treninga, pomembno tudi dobro počutje v skupini in veliko motivacije. Ko sem v e-glasilu Olimpika prebrala članek o programu HIP, sem vedela, da je to to. Komaj sem čakala, da začnemo s programom in to začetno navdušenje me še ni zapustilo, kvečjemu je še naraslo.

Program smo začeli s predavanjem o zdravi prehrani, kar je po mojem mnenju pomembno, če hočemo zares spremeniti svoje dosedanje navade. Dobili smo načrt prehrane, katerega se sploh ni težko držati. Potrebna pa je disciplina, ker se obrokov ne sme izpuščati in jih je treba načrtovati vnaprej. Treningi so naporni, tako da zapuščam fitnes po končanem treningu precej utrujena, vendar z nasmehom. Iz dneva v dan imam več energije in volje. V skupini se zelo dobro počutim, nekateri skupaj treniramo tudi poleg naših "skupinskih treningov". Goran je dober motivator, vedno je dobre volje, potrpežljiv in ima vedno pripravljen odgovor na naša vprašanja. Točno ve, do katere mere lahko koga "žene". Mislim, da je pomembno, da se učimo od nekoga, ki po principu zdravega življenja tudi živi, ne samo predava. Njegove pohvale so dobrodošle, v nasprotnem primeru pa seveda tudi kritike.

Pomemben del programa je tudi Goranova asistentka Tina, ki je vedno na razpolago za vsa naša vprašanja ter tudi ob morebitnih trenutkih slabosti.

Hujšanje je bilo do sedaj zame sinonim za odpovedovanje in muko, zdaj pa prav uživam in se ne počutim prikrajšano za nič. In če nekaj z veseljem "počneš", tudi rezultati ne smejo izostati.

Zadovoljstvo je seveda povezano tudi z učinki oz. uspehom - kar je tudi namen programa, tako da se realnejše zaključke lahko napravi bolj proti koncu obdobja. Kar pa zadeva samo počutje, ne glede na uspeh se jaz počutim v programu dobro - ura mi ustreza, prostor in oprema sta o.k., vidva, Tina in Goran, pa tudi zelo. Veliko uspeha želim še naprej!

Moram reči, da mi je trening zelo všeč. Veliko sem se naučila, moram pa pohvaliti oba - tako Gorana kot Tino. Oba sta bila zelo prijazna, me spodbujala, mi povedala marsikaj novega in našli smo tudi nekaj časa, da smo poklepetali - posebej s Tino. V začetku se mi je zdelo, da bi bilo čisto nemogoče, da bi hodila na fitnes sredi noči - ob 6 uri zjutraj. Ker sta mi torek in četrtek glede na moje obveznosti odgovarjala, sem se odločila za popoldanske ure. Pa se je zgodilo, da smo morali zaradi Goranovih obveznosti prenesti trening na ponedeljek in sredo, ko v nobenem primeru ne morem priti na popoldanski trening. Zato sem prišla zjutraj. In kaj se je zgodilo? Počutila sem se tako dobro, da sem prosila, če lahko popoldanski termin zamenjam za jutranjega. Ko sem se zjutraj natelovadila, stuširala in uredila, sem se cel dan počutila čudovito. Zato svetujem vsem, ki imajo čas, da pridejo zjutraj, naj to izkoristijo, ker dobri občutki ne bodo izostali. Moram pa še dodati nekaj pomembnega.

K Tini sem se šla razvajat in "cartat" na aromaterapijo. To je pa bila krona vsega programa. Večkrat sem že bila na masaži, na aromaterapiji pa še ne. Izkušnja je čudovita in jo priporočam tudi drugim. Ura ali ura in pol popolnega užitka, prijetnih vonjav in mirne glasbe, me je res napolnilo z energijo. Le-to pa sem zelo potrebovala malo kasneje, ko sem ugotovila, da mi je pajek odpeljal avto. Zato pazite, kako in kje parkirate, ali pa se pripeljite s kombijem, ker tega niti ne odpeljejo niti mu ne dajo listka za brisalec, čeprav je parkiral dva metra za teboj. Saj veste - pred zakonom smo vsi enaki! Torej vsem, ki finančno zmorete, priporočam vadbo pod Goranovim vodstvom in uživajte v Tinini masaži!

Rada imam šport, rada sem aktivna. Obiskovala sem razne aerobike, fitnes ipd., saj sem nagnjena tudi k temu, da se zadev hitro naveličam. Tako sem kar nekaj časa razmišljala, da bi najela osebnega trenerja, saj bi me vadba s strokovnjakom spodbudila k bolj konstantnemu obiskovanju fitnesa. Predvsem mi je bila všeč ideja, da nekdo posebej zame oblikuje program prehrane in vadbe.

Pri brskanju po netu sem naletela na program HIP. Izpolnila sem prijavnico in poklicala me je izredno prijazna Tina. Pogovorili sva se in se dogovorili, da se ponovno slišiva čez kakšen mesec. V tem času je v meni dozorela odločitev, da se vključim v program. Odločitve nisem obžalovala niti en dan. Priznam, da se mi običajno po službi ne ljubi na fitnes. Energija, ki jo izžarevata Goran in Tina, pa je neverjetna. Tina, ki je tudi v programu, se z nami poti in skupaj z njo lahko zavijem z očmi. Goran nas ima vse pod nadzorom. V pogledu že razbrem, da me čaka najljubša klopca...:))) Tisti, ki so v programu, vedo o kateri klopci govorim..:)) Občutki po treningu so super. Zmogla sem - yes!

Marsikaj sem že poskusila v treh letih, odkar me pestijo odvečni kilogrami, vendar je bilo vse brez učinka, ob tem pa sem izgubila še voljo do vsega!!! Ko pa sem prišla h Goranu na prvo vajo v fitnes, sem v pogovoru začutila polno pozitivne energije in v meni se je prebudila neverjetna moč ... Moč do tega, da bom shujšala na kar se da naraven način, in da se bom potem počutila enkratno. Sedaj sem spregledala, da čarobnih tabletk in juhic NI, saj mi je Goran vlil moči in me prepričal, da bom uspela in upam si trditi, da mi bo uspelo ponovno postati samozavestna!!! Hvala vam!